Miti o veganstvu
Ljudje smo dandanes žrtve prenasičenosti z informacijami o zdravi, pravi in primerni prehrani. Obstaja mnogo različnih življenjskih stilov in različnih načinov prehranjevanja. Pravi trend v zadnjih letih postaja veganstvo. Kadar je govora o veganstvu, se pri ljudeh pogosto sproži val ogorčenja, predsodkov in negativnih pomislekov. Pa je veganstvo res tako slabo? V nadaljevanju je predstavljenih in ovrženih nekaj najpogostejših mitov, ki se pojavljajo v povezavi z veganskim načinom življenja.
Veganstvo ni primerno za vsakogar.
V kolikor je prehranjevanje pravilno načrtovano in temelji na polnovredni rastlinski hrani je povsem primerno za vse ljudi v vseh obdobjih življenja. Ena izmed največjih dietetičnih organizacij American Dietetic Association zagovarja vegetarijanske in veganske diete kot zdrave in hranilno primerne. Tak način prehranjevanja lahko koristi zdravju ter preprečuje in zdravi nekatere sodobne bolezni. K temu dodajajo, da je dobro načrtovana prehrana primerna za vsakega posameznika v vseh fazah življenjskega cikla, vključno z nosečnicami, doječimi materami, dojenčke, otroke, odraščajoče in tudi športnike. Njihovemu mnenju se pridružuje tudi svetovna nutricistična in dietetična organizacija Dietitians of Canada in druge.
Veganska prehrana ne zagotavlja vseh potrebnih hranilnih snovi, ki jih človeško telo potrebuje.
Ko se govori o primanjkljaju hranilnih snovi pri veganski prehrani, se najpogosteje omenja predvsem beljakovine, železo, kalcij in vitamin B12. Že zgoraj omenjene svetovne organizacije za prehrano zagotavljajo, da vegetarijanske in veganske diete ustrezajo priporočilom za vnos vseh življenjsko pomembnih mikro in makro hranil. Težave se pojavljajo ker ljudje o tem nismo dovolj izobraženi in se premalo zavedamo, da je narava za nas odlično poskrbela v obliki zelenjave, sadja, stročnic, semen, oreščkov in drugih produktov.
Vegani so bolehni in slabotni suhci.
Vegetarijanske in veganske diete se povezujejo se s številnimi prednostmi na področju zdravja, vključno z nižjim holesterolom, nižjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, nižjim krvnim pritiskom, nižjim indeksom telesne teže in nižje stopnje obolevanja za rakom. Vprašanje je, zakaj nas kljub znanstvenim dokazom, kako bolj primerna je za človeka rastlinska hrana, ne učijo takšnih oblik prehranjevanja? Mogoče se odgovor skriva v vladarju sveta – denarju, ki se na veliko obrača v lobijih ravno zaradi mesnih ter mlečnih industrij in kroničnih bolezenskih stanj povezanih z njimi, ker zdravi ljudje ne prinašajo zaslužka. Problem se pojavlja tudi, ker zdravje izgublja svojo vrednost. Marsikdo se tega zave komaj ob pojavu resnejše bolezni. Vendar pa tudi veliko tistih ljudi, ki cenijo zdravje niso pripravljeni storiti veliko, saj so prepričani da danes za vse zdravstvene probleme obstaja čudežna tabletka. Zamislimo se, zakaj ja na svetu potem vse več in več bolnih ljudi, čeprav imamo na voljo več zdravil, kot jih je človeštvo kdajkoli poznalo?
Veganom je bolj mar za živali kot ljudi.
Res je, da živali pojmujejo kot čuteča bitja in jim namenjajo spoštovanje, ki si ga zaslužijo, vendar se ne gre zgolj za to, koliko slabega se dejansko dogaja industrijskim živalim. Živali so prikrajšana za življenje in jim ga na koncu še odvzamejo na nehuman način. Zavedati se moramo kompleksnosti pojava in spregledati, da se vse vrti v začaranem krogu. S tem ko nam je mar za živali, nam je mar za naše okolje in tudi za ljudi. Industrijske združbe, ki se ukvarjajo z vzrejo živali in proizvodnjo izdelkov, ki so eni izmed glavnih krivcev za različna bolezenska stanja moderne družbe, so tudi največji onesnaževalci okolja in porabniki naravnih zalog hrane in vode. Zaradi masivnosti pridelovanja krme in potrebi za čim več hrane v čim krajšem času, se spopadamo z gensko spremenjeno hrano polno pesticidov. Vsi smo priča propadanju našega naravnega okolja. S propadanjem okolja, je le še vprašanje kako dolgo se lahko obdrži človeštvo.
Veganska hrana je draga, pusta, dolgočasna in zahteva dolgotrajno pripravo.
To mišljenje je povsem zmotno, saj je veganska kuhinja prav tako okusna, kot vse ostale kuhinje sveta, obroki pa so lahko pripravljeni zelo hitro in enostavno. Najbolj pogosto se pojavlja vprašanje, kaj vegani sploh jedo. Odgovor je prav vse in ne samo solate kot velja zmotno prepričanje. Ničemur se ni potrebno odpovedovati saj za vsak živalski proizvod se najde rastlinska alternativna zamenjava, ki sicer ni vedno nujno zdrava, zagotovo pa veliko boljša izbira z minimalno razliko v okusih. Ob raziskovanju principov veganske prehrane, se pogled na prehrano razširi in odkrije se mnogo novih reči. Verjetno se strinjamo, vegani in ne vegani, da je izjemnega pomena hrana ekološke in organske pridelave, edino tukaj lahko cene nekoliko poskočijo, vendar se je potrebno zavedati, da ni boljše naložbe kot je naše zdravje.
Vegani so zelo vsiljivi glede svojega načina življenja.
Kadar je predstavljen veganski način življenja, je želja predvsem prebuditi v ljudeh zavedanje in jih spodbuditi k soustvarjanju boljšega jutri za vse nas, naš življenjski prostor in druga živa bitja okoli nas. Med vegani je veliko aktivistov, ki se strastno borijo za pravice nemočnih in tistih, ki ne ne morejo postaviti sami za sebe. Vsakič ko smo v življenju soočeni s stvarmi, ki so nam neznane ali neprijetne, sprejmemo to kot napad in ko smo soočijo s kruto resnico živalske prehrambne industrije in se nam zamajejo tla naših prepričanj, ljudem to nedvomno niti malo ni všeč. Veliko bolj agresivno do veganstva pristopajo njegovi nasprotniki, ki se težko uprejo užitku živalske hrane in s težavo sprejmejo, da se resnica lahko skriva daleč izven okvirjev, katere nam je postavila družba in nas od nekdaj učila nekaj popolnoma nasprotnega.
